- navaden
- обычный, обыкновенныйnavadno - обыкновенно, обычно, по обыкновению
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
Словенско-русский словарь. 2 - издание. - Любляна. Государственное издательство Словении . Янко Котник. 1972.
naváden — dna o prid., navádnejši (ȃ) 1. ki se zaradi pogostnosti pojavljanja ne razlikuje od stvari svoje vrste: na cesti je to navaden pojav, prizor; to je bilo njegovo navadno opravilo / premakniti kaj iz navadne lege / ekspr. otroku so dali zelo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
desêrten — tna o prid. (ȇ) nanašajoč se na desert: desertno pecivo / desertni krožnik krožnik, manjši kot navaden plitvi krožnik; desertni pribor pribor, manjši kot navaden pribor // v zvezi desertno vino močno vino z značilno aromo, navadno zelo sladko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ádamov — in Adámov a o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva ● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
banálen — lna o prid., banálnejši (ȃ) pusto vsakdanji, obrabljen, plehek: to ni le banalen poklon, resnico govorim; banalne fraze / banalen dovtip neokusen, priskuten ♦ med. banalen prehlad navaden prehlad banálno prisl.: rekel je nekaj banalno sočutnih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blebetáč — a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je; veljal je za blebetača; neresen, površen blebetač … Slovar slovenskega knjižnega jezika
blúf — a tudi blèf blêfa m (ȗ; ȅ ē) ekspr. bleščeč, bahav videz brez vsebine, slepilo: za čisto navaden bluf gre; gledališki stil brez teatraličnega blufa / spregledal sem njegov bluf; samo naivneža lahko očara s svojim blufom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črvívec — vca m (ȋ) slabš., redko ničvreden, slab človek: to je navaden črvivec ◊ bot. zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja; arnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
drekáč — a m (á) nizko 1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani 2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gorjánec — nca m (ā) kdor živi v hribih ali je doma s hribov: gorjanci in nižinci / slabš. čisto navaden zarobljen gorjanec je … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hókuspókus — a m (ọ̑ ọ̑) ekspr. 1. čarovne besede, čarovna znamenja: s hokuspokusom je naredil dež 2. neresno ravnanje, dejanje: to je navaden hokuspokus / otroci zganjajo vse mogoče hokuspokuse … Slovar slovenskega knjižnega jezika
húmbug — a m (ȗ) knjiž., ekspr., navadno v povedni rabi prevara, goljufija, slepilo: vse to je laž in humbug; takšna trditev je navaden humbug … Slovar slovenskega knjižnega jezika